Starati vino pomeni omogočiti mu, da s časom razvije svoje najboljše arome, okuse in teksturo. Proces staranja je odvisen od vrste vina, pogojev shranjevanja in same kakovosti vina.

Osnovne značilnosti staranja vina:

1. Vrsta vina:

   • Rdeča vina: Najbolj primerna za staranje so vina z višjo vsebnostjo taninov (npr. Cabernet Sauvignon, Merlot, Syrah). Tanini so naravni konzervans, ki omogočajo, da vino sčasoma razvije kompleksnejši značaj.
   • Bela vina: Nekatera bela vina, kot so Chardonnay, Renski rizling ali sladki tokaji, se prav tako dobro starajo, vendar praviloma ne tako dolgo kot rdeča vina.
   • Peneča vina: Večina penečih vin se ne stara, razen nekaterih vrhunskih šampanjcev.

2. Shranjevanje:

   • Temperatura: Idealna temperatura za staranje vina je med 12 in 15 °C. Stabilna temperatura je ključnega pomena.
   • Vlaga: Stopnja vlažnosti naj bo okoli 70 %, kar prepreči, da bi se zamaški izsušili in omogočili vdor zraka v steklenico.
   • Svetloba: Vina je treba shranjevati v temnem prostoru, saj svetloba lahko negativno vpliva na kvaliteto.
   • Lega steklenic: Steklenice je treba položiti vodoravno, da ostane zamašek vlažen.

3. Trajanje staranja:

   • Ne vsa vina so primerna za dolgotrajno staranje. Nekatera vina dosegajo vrhunec že v nekaj letih, druga pa potrebujejo desetletja, da razvijejo poln okus.

4. Spremembe v času:

   • Barva se lahko spremeni. Rdeča vina običajno zbledijo v opečnat odtenek, bela vina pa se z leti lahko obarvajo temneje.
   • Vonj in okus postaneta bolj kompleksna. Med staranjem vina se okusi harmonično zlivajo, tanini postanejo mehkejši, arome pa bogatejše (npr. note usnja, oreščkov ali suhega sadja).